S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
Domov  /  Skladi  /  Primeri dobrih praks  /  Kohezijski sklad  /  Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje – skupni projekt 24 občin Savinjske regije (2007-2013)

Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje – skupni projekt 24 občin Savinjske regije (2007-2013)

Akcije dokumenta
 

Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje je celovit projekt za sodobno in okolju prijazno ravnanje z odpadki, katerega začetki segajo v leto 1993, ko je bila sprejeta strategija za ravnanje z odpadki na območju občine Celje. Dve leti kasneje pa so se začela pripravljalna dela za izgradnjo centra.

»Odpadki, ki jih dnevno proizvajamo v naših domovih, službah in drugod, postajajo vedno večji problem, a hkrati tudi priložnost. Odpadke lahko namreč v določenem delu koristno izrabimo in precej razbremenimo okolje,« so v eni izmed svojih predstavitvenih brošur Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje (RCERO Celje) zapisali njegovi snovalci in na enostaven in za širši krog razumljiv način povzeli bistvo izgradnje tovrstnih centrov.

O pomembnosti dobrih 58 milijonov evrov vrednega projekta za kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev priča tudi dejstvo, da je pri uresničitvi projekta vrste strnilo 24 občin v Savinjski regiji. Sredstva za sofinanciranje izgradnje omenjenega regionalnega centra, ki je potekala v dveh fazah,  so občine v višini približno 29 milijonov evrov pridobile tudi iz Kohezijskega sklada, in sicer v okviru programskega obdobja 2004-2006.

Z izgradnjo centra bo rešeno odlaganje komunalnih odpadkov za naslednjih 30 let za okoli 250 tisoč prebivalcev v občinah Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Mozirje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vojnik, Vransko, Žalec.

V prvi fazi izgradnje centra, ki se je pričela leta 2006 v Bukovžlaku, so bili poleg novega odlagališča odpadkov zgrajeni še sortirnica ločeno zbranih frakcij, zaprta kompostarna za biološko razgradljive odpadke, demontaža kosovnih odpadkov, upravni objekt, avtopralnica kot tudi vsa spremljajoča infrastruktura na kompleksu.

Kljub učinkovitemu ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov pa še vedno ostane precejšen del, ki se odloži na odlagališču. S postopkom t.i. mehansko-biološke obdelave odpadkov se lahko količine odloženih odpadkov zmanjšajo na najbolj ekonomičen in okoljsko sprejemljiv način. Z omenjenim procesom obdelave se volumen odpadkov – zaradi biološke razgradnje in izgube vode – zmanjša za tretjino. Druga tretjina pa se v toplarni termično obdela, preostanek odpadkov pa se odloži na odlagališču. Termična obdelava komunalnih odpadkov je zaključna faza pri postopku obdelave odpadkov.

Leta 2007 se je tako z izgradnjo dveh ločenih objektov, in sicer za mehansko-biološko in termično obdelavo odpadkov, pričela uresničevati tudi druga faza projekta.

Takšen tehnološki postopek omogoča proizvodnjo toplotne in električne energije z energijsko izrabo lahke frakcije preostanka komunalnih odpadkov in odstranjevanja blata iz čistilne naprave. Toplarna bo vsako leto termično obdelala približno 20.000 ton predhodno obdelanih odpadkov in 5.000 ton blata iz čistilne naprave.

S pomočjo toplarne Celje bo doseženih več pomembnih ciljev. Predvideva se 65-odstotno zmanjšanje količine odloženih odpadkov na odlagališču Bukovžlak, na ekološko ustrezen način pa bo rešen tudi problem blata iz komunalne čistilne naprave. Pridobljena toplota bo izkoriščena za proizvodnjo elektrike, pa tudi kot dodaten vir za ogrevanje vzhodnega dela Celja. Termična moč kurilne naprave namreč znaša 15 MW, moč proizvedene električne energije pa 2 MW.

Gradnja Regionalnega centra za ravnanje z odpadki se je zaključila v letu 2008, celotna investicija pa je bila - po preteku poskusnega delovanja - zaključena v letu 2009.

Barvni ornament

Informacije o pridobivanju evropskih sredstev na spletni strani

Ali se vam zdi, da je na spletni strani dovolj informacij o pridobivanju evropskih sredstev?

  • informacij je preveč
  • informacij je ravno prav
  • informacije so pomankljive
  • informacij ni dovolj
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana

RSS      Stik      Struktura strani