Domov / Skladi / Primeri dobrih praks / Kohezijski sklad / Z EVROPSKIMI SREDSTVI DO BOLJŠE POPLAVNE VARNOSTI V SLOVENIJI

Z EVROPSKIMI SREDSTVI DO BOLJŠE POPLAVNE VARNOSTI V SLOVENIJI

Akcije dokumenta

Natisni to stran

Agencija RS za okolje (ARSO) je aprila predstavila novo hidrometrično opremo, ki je bila kupljena v sklopu projekta Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji (BOBER) in bo omogočila natančnejše ter za ljudi varnejše meritve pretokov rek. V preteklosti so namreč sodelavci ARSO pretok merili s pomočjo čolnov in hidrometričnih kril, kar je bilo dolgotrajno in tudi nevarno opravilo. Za akustična Dopplerjeva merilka pretokov za visokovodne in običajne razmere, čolniček na daljinsko vodenje in ultrazvočni točkovni merilnik so iz Kohezijskega sklada dobili 85% vrednosti oz. 117.500,00 evrov.

Akustični Dopplerjevi merilniki pretokov (ADMP) omogočajo natančne in za ljudi razmeroma varne meritve pretokov v času visokih voda oz. poplav, ki so bile do sedaj zaradi omejitve merilne opreme skoraj neizvedljive. Poleg tega ADMP v običajnih in sušnih razmerah bistveno povečajo kakovost in število izvedenih meritev ob sočasnem zmanjšanju števila ljudi v merilni ekipi. V primeru plitkih rečnih korit se uporabljajo točkovni merilniki hitrosti. Čolniček na daljinsko vodenje se uporablja za meritve pretokov rek, ki so preširoke za vzpostavitev dveh vrvi in uporabo ročnega pogona ter v primeru, ko ni primerne premostitve v bližini merilnega mesta. Uporablja se tudi pri meritvah na jezerih in morju za določitev globine dna in smeri ter velikosti vodnih tokov. Ti podatki so pomembni pri umerjanju hidroloških prognostičnih in splošnih hidravličnih modelov na rekah, jezerih in morju.

Agencija je sicer pred kratkim predstavila tudi celoten operativni prognostični sistem za napoved pretokov rek v porečjih Save in Soče, ki je vzpostavljen v okviru projekta BOBER. Sistem prispeva k natančnim operativnim hidrološkim napovedim in pravočasnim opozorilom pred poplavami, kar bistveno prispeva k večji poplavni varnosti. Sistem namreč omogoča spremljanje trenutne vodnatosti rek na vodomernih postajah in napovedovanje pretokov rek za šest dni vnaprej. Združuje hidrološka kot tudi meteorološka opazovanja ter napovedi meteoroloških modelov. Izkušenim prognostikom sistem predstavlja osrednji pripomoček za pregled tako trenutnih hidroloških razmer, pripravo hidrološke napovedi kot tudi za pravočasno opozarjanje pred poplavami. Sistem je namreč oblikovan tako, da samodejno vklopi računske modele vsako uro, ko so zbrani vsi zadnji podatki s hidroloških in meteoroloških postaj. Merijo se vodostaji, pretoki rek, količine padavin ter temperature zraka. Po besedah predstavnikov agencije je sistem hidrološkega napovedovanja nadgrajen tako, da bo bolj enoten, enostaven, pregleden in prijazen do njegovih uporabnikov.

Pri napovedi pretokov rek na posameznih vodomernih postajah so prikazane tudi opozorilne vrednosti pretokov, kar hidrološkemu prognostiku omogoča izdajanje pravočasnih in natančnih opozoril pred poplavami. Hidroalarm je sistem, ki omogoča učinkovito opozarjanje širše javnosti pred poplavno nevarnostjo.

Osrednji namen projekta je povečanje sposobnosti celostnega proučevanja in spremljanja dejavnikov v vodnem krogu z različnih vidikov. Zlasti je pomemben vidik uravnoteženega prostorskega načrtovanja in s tem boljšega upravljanja z vodami ter izgradnje reprezentativnih merilnih mrež, ki bodo podpirale ocenjevanje stanja vodnih teles. Z vidika varstva okolja ter učinkovite in trajnostne rabe naravnih virov je pomembna predvsem zaščita pitnih voda – kot je npr. določanje nevarnih strupenih snovi v okolju zaščita zdravja in življenja ljudi in premoženja pred posledicami naravnih nesreč (zaščita pred poplavami in sušami), ki mora temeljiti na pravilni in pravočasni meteorološki in hidrološki napovedi in zagotavljanju podatkov v realnem času.

Pričakovani rezultati projekta:

· 248 nadgrajenih in novih merilnih mest po vsej Sloveniji,

· zamenjava opreme na 33 merilnih mestih,

· postavitev dodatnega vremenskega radarja,

· nova oprema za občasne hidrološke meritve in meritve dinamike morja,

· zagotovitev pogojev za delovanje Službe za morsko meteorologijo in oceanografijo,

· posodobitev računalniške infrastrukture v računskem centru ARSO,

· posodobitev in širitev kemijsko-analitskega, biološkega in umerjevalnega laboratorija,

· vzpostavitev sistemov za napovedovanje hidrološkega stanja rek Save in Soče, dinamike morja, stanja podtalnice v aluvialnih vodonosnih telesih ter spremljanje suše.

BOBER, ki je vreden približno 33 milijonov evrov, bo v višini 27,7 milijona evrov sofinancirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada, v njegovem okviru pa ARSO trenutno spremlja 70 odstotkov vodnega okolja v Sloveniji.