Sprva je podpora Evropskega socialnega sklada (ESS) bila namenjena nadomeščanju izpada dohodka zaradi izgube zaposlitve. ESS je podpiral delavce v modernizirajočih se panogah ali panogah, ki so prehajale na nove oblike proizvodnje, s financiranjem prekvalifikacij, tako da so se delavci prilagodili na delo z naprednejšimi in bolj izpopolnjenimi napravami. Prav tako je ESS podpiral migracije brezposelnih delavcev, ki so zapustili regijo v želji, da bi zaposlitev našli drugje.
Tekom desetletij je ESS postal ključni instrument Evropske unije za vlaganje v ljudi. Sklad spodbuja prekvalifikacije, tako da posameznikom pomaga pridobiti nova znanja in spretnosti za delo v drugih sektorjih ali pa manj kvalificiranim nudi usposabljanja za izboljšanje zaposlitvenih možnosti. Prav tako je podpora ESS namenjena prvim iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve. Dejavnosti ESS so namenjene tudi zaščiti prikrajšanih posameznikov, ki so izključeni iz družbe ali pa tvegajo socialno izključenost, tako da jim nudi možnosti za (ponovno) vključitev na delovni trg. ESS podpira naložbe za izboljšanje možnosti za izobraževanje in usposabljanje ter podpira izboljšanje delovanja javnih služb v korist iskalcem zaposlitve, delavcem in podjetjem.
V zadnjem obdobju je Evropski socialni sklad odigral pomembno vlogo pri blaženju negativnih posledic gospodarske krize. Prožna uporaba sredstev Evropskega socialnega sklada, kot npr. pri spopadanju z brezposelnostjo mladih, predstavlja učinkovit odgovor na sodobne izzive.
Natančneje, v letih 2007–2013 je ESS:
- nudil podporo najmanj 9,4 milijonom Evropejcem pri iskanju zaposlitve,
- pomagal 8,7 milijonom ljudem pri pridobivanju kvalifikacij ali potrdil. Poleg tega 13,7 milijonov udeležencev pri aktivnostih, financiranih s strani ESS, poroča o pozitivnih rezultatih, kot so povečane ravni spretnosti,
- pomagal ljudem najti zaposlitev ali obdržati obstoječo ter se prilagoditi novih zahtevam spreminjajočega se trga dela. Po vsej Evropi nudi nove možnosti prikrajšanim ljudem, vključno s priseljenci, in si prizadeva ustvariti večjo socialno vključenost in zmanjšati revščino.
ESS je prav tako zagotovil pomembno podporo modernizaciji, krepitvi in širitvi obsega javnih storitev kot denimo zavodom za zaposlovanje in drugim institucijam, odgovornim za aktivne ukrepe na trgu dela. Je tudi ključno podporno sredstvo za strukturne reforme. Kot kažejo makroekonomske simulacije, ima ESS prav tako pozitiven vpliv na BDP EU28 (0,25-odstotno povečanje) in produktivnost.
Od leta 2014 je zaradi ESS in Pobude za zaposlovanje mladih 2,7 milijona mladih, vključno z 1,6 milijona brezposelnih in 700.000 neaktivnih oseb, našlo pot do zaposlitve. Med tistimi udeleženci jih je 235.000 našlo zaposlitev zaradi aktivnosti ESS ali Pobude za zaposlovanje mladih, 181.000 pa jih je po končani aktivnosti ESS ali Pobude za zaposlovanje mladih pridobilo kvalifikacijo; 100.000 udeležencev je šlo na izobraževanje ali usposabljanje zahvaljujoč ESS ali Pobudi za zaposlovanje mladih, 275.000 prikrajšanih udeležencev v aktivnostih, financiranih s strani ESS ali Pobude za zaposlovanje mladih, pa je bilo vključenih v iskanje zaposlitve, izobraževanje/usposabljanje, je pridobilo kvalifikacijo ali pa so se zaposlili, vključno s samozaposlitvijo.
Evropski socialni sklad je v zadnjih desetih letih pomagal tudi skoraj 760.000 ljudem v Sloveniji. S pomočjo tega najstarejšega evropskega sklada je več kot 280.000 Slovenk in Slovencev pridobilo dodatne poklicne kvalifikacije. Skozi različne ukrepe je bilo z evropskimi evri in slovenskim sofinanciranjem podprtih skoraj 70.000 študentov, 45.000 ljudem pa je pomagal pri vstopu na trg dela. Za najrazličnejše ukrepe je bilo skupaj namenjenih skoraj 900 milijonov evrov - Evropska unija prispevala dobrih 750 milijonov evrov – od tega pa je bilo največ sredstev, kar 500 milijonov evrov, usmerjenih v naložbe za ljudi – mlade, iskalce zaposlitve, brezposelne in mnoge druge.
Sklad pa prinaša številne priložnosti tudi v obdobju do leta 2020. Slovenija na primer za trajnostno vključevanje mladih na trg dela zagotovila več kot 90 milijonov evrov evropskih sredstev, sredstva pa jim bomo namenjali tudi preko drugih instrumentov - npr. preko že potrjenega programa PUM, v okviru katerega je na voljo dobrih 9,6 milijonov evrov sredstev, preko različnih programov krepimo in bomo krepili njihova znanja, spretnosti in skrbeli za vseživljenjsko učenje - kot npr. s programom Po kreativni poti do praktičnega znanja v vrednosti 8,5 milijonov evrov.
V letu 2017 bo 60-letnica delovanja ESS obeležena s številnimi dogodki na regionalni in državni ravni. Pregled delovanja ESS in njegovih dosežkov v zadnjih 60. letih omogoča temeljito razpravo o prihodnosti vlaganj v človeški kapital.