S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
Kohezija do 2013 English

Za povečavo in pomanjšavo elementov uporabljajte tipki CTRL+ ali CTRL-.

Po 2020

Kohezijska politika po 2020

Kohezijska politika po 2020

Evropska komisija je z novim svežnjem zakonodajnih predlogov s področja regionalnega razvoja in kohezijske politike za obdobje 2021-2027, ki bo predvidoma usklajen in sprejet v začetku leta 2020, predlagala posodobitev kohezijske politike. Ta je glavna naložbena politika EU, s katero Unija najbolj konkretno izraža svojo solidarnost.
Ena glavnih značilnosti predloga Komisije za modernizirano kohezijsko politiko je osredotočenost na ključne naložbene prioritete, pri katerih lahko EU doseže najboljše
rezultate. Večina sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj bo tako namenjena inovacijam, podpori za mala podjetja, digitalnim tehnologijam in modernizaciji industrije. Sredstva bodo namenjena tudi spodbujanju prehoda na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in boju proti podnebnim spremembam, kar bo pripomoglo k uresničevanju Pariškega sporazuma.

CILJI POLITIKE

Komisija tako predlaga  pet prednostnih področij, ki bodo gonilna sila naložb:

  1. pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje)
  2. bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj)
  3. bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost IKT)
  4. bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo)
  5. Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude)

POVEZOVANJE Z EVROPSKIM SEMESTROM

Komisija za bolj usklajene ekonomske politike predlaga okrepitev povezave med proračunom EU in evropskim semestrom. Tako se bodo priporočila za posamezne države, pripravljena v okviru evropskega semestra, v proračunskem obdobju upoštevala dvakrat, s čimer bo zagotovljen jasen načrt za naložbe v reforme, ki so ključne za uspešno prihodnost. 

ENOSTAVNEJŠE UPRAVLJANJE IN NADZOR

Pod okriljem kohezijske politike bo v naslednjem obdobju 7 skladov, ki jih bo urejal enoten sklop pravil, kar pomeni manj birokracije in enostavnejše postopke za dodelitev sredstev. Komisija predvideva 80 ključnih upravnih poenostavitev in milejši sistem nadzora za programe z dokazanimi dobrimi rezultati.
Tudi sicer bo omogočena večja prožnost in možnost odziva na nastajajoče potrebe, saj bo, po vmesnem pregledu, možno spremeniti programe za zadnji dve leti obdobja financiranja glede na nove prioritete, uspešnost programov in najnovejša priporočila za posamezne države. V določenem obsegu bodo lahko države članice znotraj programov sredstva prerazporejale tudi brez odobritve Komisije. Do 5 % dodeljenih sredstev vsakega sklada pa bodo lahko prispevale v nov centralno upravljan instrument InvestEU, ki bo naravnan na doseganje ciljev kohezije, seveda za projekte v Sloveniji.

Podrobneje o poenostavitvah   

VEČ POVEZOVANJA

Spremenjena pravila prinašajo še več možnosti povezovanja med Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) in skladi kohezijske politike, kjer bo največja novost nadgrajeni Evropski socialni sklad +, ki bo združil: Evropski socialni sklad (ESS), Pobudo za zaposlovanje mladih (YEI), Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije TER Program EU za zdravje. Programi ESS+ se bodo osredotočali zlasti na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra in evropskega stebra socialnih pravic.
Večja usklajenost bo tudi z drugimi instrumenti EU, kot je npr. Obzorje Evropa (do sedaj Obzorje 2020), LIFE, Erasmus + in Skupna kmetijska politika.

Podrobneje o Evropskem socialnem skladu in Evropskem stebru socialnih pravic, ki zagotavlja nove in učinkovitejše pravice za državljane na temelju 20 načel. 

Komisija želi spodbujati skladen regionalni razvoj in je v tej luči naklonjena lokalnim regionalnim strategijam razvoja oz. programom integriranega teritorialnega razvoja, ko se v enem programskem dokumentu opredelijo glavni izzivi posameznih območij, ki jih kohezijska politika lahko naslovi. Na ta način je še bolj poudarjena premišljenost in strateškost pri porabi kohezijskega denarja.

Medregionalno in čezmejno sodelovanje v okviru INTERREG-ovih programov bo za regije poenostavljeno, saj bodo lahko del dodeljenih sredstev uporabile za financiranje skupnih regijskih projektov kjerkoli v Evropi. Nova generacija INTERREG programov bo državam članicam pomagala pri premagovanju čezmejnih ovir in razvoju skupnih storitev. Komisija predlaga tudi nov instrument (evropski čezmejni mehanizem) za mejne regije in države članice, ki želijo uskladiti svoje pravne okvire.
Na podlagi uspešnega pilotnega ukrepa v obdobju 2014–2020 Komisija predlaga vzpostavitev instrumenta za medregionalne naložbe v inovacije v predvideni vrednosti 900 milijonov evrov. Regije s podobnimi možnostmi (predvideva se tudi vključitev programov IPA/ENI) pametne specializacije bodo deležne večje finančne podpore za vzpostavitev vseevropskih grozdov v prednostnih sektorjih, kot so velepodatki, krožno gospodarstvo, napredna proizvodnja in kibernetska varnost.

KOHEZIJSKI PAKET ZA SLOVENIJO

Za Slovenijo predlog predvideva skoraj 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom, vendar pa so pogajanja o končni višini še v teku. Ob tem je pomemben podatek, da je prišlo na ravni EU do 10–odstotnega znižanja kohezijski sredstev.

Komisija sicer v predlogu ohranja tri kategorije razvitosti regij:
- manj razvite, ki dosegajo 75 % povprečja EU glede na BDP na prebivalca;
- prehodne, ki dosegajo od 75 do 100 % povprečja BDP na prebivalca in
- razvite, ki presegajo 100 % povprečja BDP na prebivalca.

Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji - Zahodno Slovenijo in Vzhodno Slovenijo. Po razpoložljivih statističnih podatkih za leto 2016 dosega zahodna kohezijska regija 99 odstotkov povprečne razvitosti EU, vzhodna 68 odstotkov, celotna Slovenija pa 83 odstotkov.

Za Slovenijo je ključno, da je padec sredstev čim manjši, poleg tega pa je pomembno, da ohrani zmožnost financiranja strukturne transformacije regij po vsej Sloveniji, čeprav Zahodna Slovenija dosega povprečno razvitost Unije in se obdobje prehodne regije zanjo izteka.

Komisija je za obdobje 2021-2027 določila tudi nižje meje za sofinanciranje, s čimer poudarja, da evropsko sofinanciranje predstavlja le dopolnitev nacionalnemu. Namen tega ukrepa je med drugim okrepiti tudi čut odgovornosti upravičencev za izvedbo njihovega projekta. Tako je zgornja meja sofinanciranja pri manj razvitih regijah 70 %, pri regijah v prehodu pa 55 % (razvitejše regije so upravičene do 40 % sofinanciranja).

 

Takšna bo razporeditev evropskih regij glede na upravičenost sofinanciranja po 2020

 NASLEDNJI KORAKI

V sklopu pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu  potekajo naporna pogajanja med članicami EU in Evropskim parlamentom, pa tudi razprave o prihodnosti kohezijske politike med različnimi deležniki v Sloveniji.  

Spremljajte kohezijo po letu 2020 na spletnih straneh Evropske komisije za regionalni razvoj in socialne zadeve