S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
Kohezija do 2013 English

Za povečavo in pomanjšavo elementov uporabljajte tipki CTRL+ ali CTRL-.

Po 2020

Kohezijska politika po 2020

Kohezijska politika po 2020

Evropska komisija je z novim svežnjem  zakonodajnih predlogov s področja regionalnega razvoja in kohezijske politike za obdobje 2021–2027 predlagala posodobitev kohezijske politike. V maju in juniju 2018 so bili objavljeni naslednji predlogi uredb:

V januarju 2020 je Evropska komisija objavila še predlog Uredbe o ustanovitvi Sklada za pravični prehod. Sklad za pravični prehod bo ključno orodje za podporo območjem, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel, in za preprečevanje regionalnih razlik. Zato bo ustanovljen v okviru kohezijske politike, ki je glavni instrument politike EU za zmanjšanje regionalnih razlik in obravnavanje strukturnih sprememb v evropskih regijah, pri čemer si bo s kohezijsko politiko delil cilje v posebnem kontekstu prehoda na podnebno nevtralnost do leta 2050. Vzpostavitev Sklada za pravični prehod je ključnega pomena za regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv ter energetsko intenzivne industrije. Sklad bo v okviru naslavljanja socialnih in gospodarskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije do leta 2050 predvidoma podpiral ukrepe diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva ter ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov na zaposlovanje.

Sredstva kohezijske politike bodo tudi v prihodnje usmerjena v regije, ki najbolj zaostajajo za preostalo EU, hkrati bo kohezijska politika ostala tudi močna, neposredna povezava med EU ter njenimi regijami in mesti.

Ena glavnih značilnosti predloga Komisije za modernizirano kohezijsko politiko je osredotočenost na ključne naložbene prioritete, pri katerih lahko EU doseže najboljše rezultate. V predlogu Komisije je načrtovana podpora naslednjim petim prednostnim področjem, ki bodo gonilna sila naložb:

  1. pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje);
  2. bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim  gospodarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj);
  3. bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost IKT);
  4. bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo);
  5. Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude).

POVEZOVANJE Z EVROPSKIM SEMESTROM

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik je na ravni Unije okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. V njihovo podporo države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije, katerih namen je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore. Za bolj usklajene ekonomske politike Komisija predlaga okrepitev povezave med proračunom EU in evropskim semestrom, zato bodo države članice pri pripravi programskih dokumentov zavezane k upoštevanju priporočil Komisije za posamezne države ter priporočil, ki jih v okviru evropskega semestra za posamezno državo sprejme Svet.

ENOSTAVNEJŠE UPRAVLJANJE IN NADZOR

Z namenom povezovanja izvajanja skladov Unije uredba o skupnih določbah združuje sedem evropskih skladov, ki se izvajajo na način deljenega upravljanja (deljeno upravljanje je predlagano tudi za izvajanje novega Sklada za pravični prehod). Enoten sklop pravil v prihodnjem programskem obdobju prinaša manj birokracije in enostavnejše postopke v okviru dodelitve sredstev. Komisija predvideva 80 ključnih upravnih poenostavitev in milejši sistem nadzora za programe z dokazano dobrimi rezultati.

Tudi sicer bo omogočena večja prožnost in možnost odziva na nastajajoče potrebe, saj bo, po vmesnem pregledu, možno spremeniti programe za zadnji dve leti obdobja financiranja glede na nove prioritete, uspešnost programov in najnovejša priporočila za posamezne države. V določenem obsegu bodo lahko države članice znotraj programov sredstva prerazporejale tudi brez odobritve Komisije. Do 5 % dodeljenih sredstev vsakega sklada bodo države članice lahko prispevale v nov centralno upravljan instrument InvestEU, ki bo naravnan na doseganje ciljev kohezije, seveda za projekte v Sloveniji.

Podrobneje o poenostavitvah   

VEČ POVEZOVANJA

Posodobljeni okvir kohezijske politike v obdobju 2021–2027 omogoča večje sinergije, povezovanje in sodelovanje med skladi, zajetimi z enotnimi pravili, in tudi z drugimi instrumenti iz proračuna EU, ki so namenjeni uresničevanju istih ciljev na področju inovacij, podnebnih ukrepov, rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Proces strateškega načrtovanja, v katerem bodo opredeljeni skupni cilji in skupna področja dejavnosti različnih programov, bo omogočil povezovanje ukrepov podprtih iz skladov kohezijske politike in ostalih skladov v okviru enotnih pravil ter povezovanje z drugimi instrumenti proračuna EU, kot so na primer program Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope, Program za digitalno Evropo, program Erasmus plus, instrument LIFE  in sklad InvestEU.

Znotraj enotnih pravil za sklade v deljenem upravljanju, ki jih za ESRR, ESS plus, KS, ESPR ter AMIF, SNV in IUMV določa predlog uredbe o skupnih določbah, je tako mogoča lažja priprava lokalnih strategij za vključevanje migrantov in iskalcev azila, enostavnejše kombiniranje sredstev ESRR in ESS plus na ravni projekta, kar je lahko zelo učinkovito v okviru načrtovanja razvoja mest, ter jasnejše in lažje združevanje nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v en sam projekt.

Komisija kot novost predlaga tudi nadgrajeni Evropski socialni sklad plus, ki bo združil Evropski socialni sklad (ESS), Pobudo za zaposlovanje mladih (YEI), Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije in Program EU za zdravje. Programi ESS+ se bodo osredotočali zlasti na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra in evropskega stebra socialnih pravic.

Podrobneje o Evropskem socialnem skladu in Evropskem stebru socialnih pravic, ki zagotavlja nove in učinkovitejše pravice za državljane na temelju 20 načel, na spletni strani Evropske komisije.

Komisija želi s sredstvi kohezijske politike spodbujati skladen regionalni razvoj in je v tej luči naklonjena lokalnim regionalnim strategijam razvoja oz. programom integriranega teritorialnega razvoja, ko se v enem programskem dokumentu opredelijo glavni izzivi posameznih območij, ki jih kohezijska politika lahko naslovi.

Medregionalno in čezmejno sodelovanje v okviru INTERREG-ovih programov bo za regije poenostavljeno, saj bodo lahko del dodeljenih sredstev uporabile za financiranje skupnih regijskih projektov kjerkoli v Evropi. Nova generacija INTERREG programov bo državam članicam pomagala pri premagovanju čezmejnih ovir in razvoju skupnih storitev. Komisija predlaga tudi nov instrument (evropski čezmejni mehanizem) za obmejne regije in države članice, ki želijo uskladiti svoje pravne okvire.

Na podlagi uspešnega pilotnega ukrepa v obdobju 2014–2020 Komisija predlaga vzpostavitev instrumenta za medregionalne naložbe v inovacije v predvideni vrednosti 900 milijonov evrov. Regije s podobnimi možnostmi (predvideva se tudi vključitev programov IPA/ENI) pametne specializacije bodo deležne večje finančne podpore za vzpostavitev vseevropskih grozdov v prednostnih sektorjih, kot so velepodatki, biotehnologija, krožno gospodarstvo, napredna proizvodnja in kibernetska varnost.

KOHEZIJSKI PAKET ZA SLOVENIJO

V  izhodišču predlog Komisije za Slovenijo predvideva skoraj 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom. Ob tem je pomemben podatek, da so bila kohezijska sredstva na ravni EU s  predlogom znižana do 10 odstotkov. Pogajanja o večletnem finančnem okviru so še v teku, zato končna višina nacionalne ovojnice še ni potrjena.

Komisija v predlogu ohranja tri kategorije razvitosti regij:
-    manj razvite, ki dosegajo do 75 odstotkov povprečja razvitosti EU,
-    regije v prehodu, ki dosegajo od 75 do 100 odstotkov povprečja razvitosti EU;
-    bolj razvite regije, ki presegajo 100 odstotkov povprečja razvitosti EU.

Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji - Zahodno Slovenijo in Vzhodno Slovenijo. Po razpoložljivih statističnih podatkih za leto 2016 dosega zahodna kohezijska regija 99 odstotkov povprečne razvitosti EU, vzhodna 68 odstotkov, celotna Slovenija pa 83 odstotkov.

Za Slovenijo je ključno, da je padec sredstev čim manjši, poleg tega pa je pomembno, da ohrani zmožnost financiranja strukturne transformacije regij po vsej Sloveniji, čeprav Zahodna Slovenija dosega povprečno razvitost Unije in se obdobje prehodne regije zanjo izteka.

Komisija je za obdobje 2021–2027 določila tudi  nižje stopnje za sofinanciranje, s čimer želi poudariti, da evropsko sofinanciranje predstavlja le dopolnitev nacionalnemu. Namen tega ukrepa je med drugim okrepiti  čut odgovornosti upravičencev za izvedbo njihovega projekta. Tako je zgornja predlagana meja EU sofinanciranja pri manj razvitih regijah 70 %, pri regijah v prehodu 55 % in 40 % za najbolj razvite regije.

 

Takšna bo razporeditev evropskih regij glede na upravičenost sofinanciranja po 2020

AKTUALNO STANJE

Jeseni 2019 so se o kohezijskem zakonodajnem svežnju 2021–2027 v okviru finskega predsedovanja Svetu EU intenzivneje pričela medinstitucionalna pogajanja med Svetom, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, t.i. trialogi, ki se nadaljujejo v letu 2020. Evropski parlament je na predloge zakonodajnih dokumentov podal številne amandmaje.  Ob tem  vzporedno potekajo tudi pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU 2021–2027. Sprejetje kohezijskega zakonodajnega svežnja ter zaključek pogajanj o večletnem finančnem okviru 2021–2027 se predvideva za leto 2020.

Sprejemanje zakonodajnega okvira za kohezijo po letu 2020 lahko spremljate na spletnih straneh Evropske komisije za regionalni in urbani razvoj in socialne zadeve ter na spletni strani Evropskega parlamenta.