Minister, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač je gostoval na Radiu Ognjišče v oddaji Pogovor o, kjer je razkril več o Načrtu za okrevanje in odpornost, poleg tega pa odgovoril tudi na razne očitke leve politične opcije, ki sta jih bila on in resorno ministrstvo deležna pri pripravi vsebine samega načrta.
Pomemben del radijske oddaje Pogovor o je bil posvečen Načrtu za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje 2,5 milijard evrov sredstev in ki med drugim naslavlja tako odpravo posledic epidemije kot tudi podporo reformam, ki bi jih posamezne države, med njimi tudi Slovenija, morale že zdavnaj izvesti, pa jih niso. »Za nami je dolg proces,« je dejal minister, ki je ob tem razkril, da so lanskega 21. julija, ko je bil ta dogovor sklenjen, vsi računali, da bo ta proces bistveno krajši. »Vlada je namreč še v istem tednu imenovala dve skupini za pripravo vseh podlag, vendar se je ta formalna administrativna procedura odvijala tako dolgo, da smo trenutno v situaciji, da računamo, da bodo po letu dni končno potrjeni prvi načrti za okrevanje.« Dejstvo pa je, da je ta procedura tekla po ustaljenih poteh in tirnicah kljub epidemiji. Slovenija se je sicer v teh kriznih razmerah izkazala za več kot uspešno. Namreč, države – med njimi tudi Slovenija – so v tem vmesnem obdobju iskale najboljše rešitve, da so na eni strani ohranile gospodarstvo v normalni kondiciji, ohranile čim več gospodarskih subjektov in delovnih mest ter preprečile stečaje, ki bi sledili, v kolikor podpore ne bi bilo, in na drugi strani z ukrepi, ki so bili sprejeti, blažile socialne stiske. »Slovenija je bila na tej poti ena izmed uspešnejših držav. Preko osmih zakonodajnih paketov pomoči in preko treh milijard evrov sredstev smo uspeli ohraniti na desettisoče delovnih mest, blažili smo številne socialne stiske, preprečili smo številne stečaje, kar je sedaj dobra podlaga za to, da nas po vseh kazalcih tudi evropske institucije uvrščajo med prvo tretjino držav, ki bodo najhitreje izšle iz krize, ki bodo imele najhitreje ponovno visoko gospodarsko rast in ki bodo vse te negativne učinke uspele na najbolj ustrezen način prebroditi,« je dejal minister Černač, ki ob tem opozarja tudi na dobro bonitetno oceno države. »Slovenija se trenutno zadolžuje po negativni obrestni meri in to je bil tudi eden od razlogov, da pri dostopanju do posojilnih sredstev Načrta za okrevanje in odpornost nismo posegli po celotni kvoti, ampak smo se obnašali gospodarno in racionalno in v prvem delu Načrta predvideli črpanje samo z nekaj manj kot 700 milijonov evrov posojil. Ves preostanek v višini 2,5 milijarde evrov pa je na voljo do avgusta 2023. V kolikor bodo razmere to terjale in v kolikor bodo naložbe, ki jih moramo narediti, to zahtevale, se bo seveda ta Načrt dopolnil in bomo v naslednjem koraku lahko posegali tudi po teh posojilnih sredstvih.«
Minister je na kratko pojasnil potek priprave Načrta za okrevanje in odpornost. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je delovala v vlogi koordinatorja in je v pripravo vključevala posamezna ministrstva, občine in regionalne razvojne agencije. Pogovori so potekai tudi z Ekonomsko-socialnim svetom, podjetniki in ostalimi deležniki, ki so predstavili svoje poglede. »To pa je bila tudi popotnica za to, da smo, ne glede na to, da v vrč, ki drži 1,8 litra vode, ne moremo spravit 10 litrov vode, seveda tudi načrtovali ukrepe za naslednjih 10 let na način, da jih kombiniramo tako iz sredstev sklada za okrevanje kot tudi vseh ostalih razpoložljivih virov.«
Minister je prepričan, da je pred nami zgodovinska priložnost, pa tudi odgovornost, da izpeljemo tiste reforme, ki smo jih dolgo časa odlagali. Kot primer je navedel reformo na področju izobraževalnega sistema, kjer pa mora biti za izvedbo podpora tudi drugih politik, med drugim stanovanjske: »Tudi tej namenjamo v načrtu posebno pozornost. Ta preplet sprememb in naložb, ki tem spremembam sledijo, je tisti, ki bo omogočil, da bomo izboljšali sisteme, ki so se v zadnjih letih izkazali za izrazito podhranjene.« To dobro dokazujeta tudi slovensko zdravstvo in oskrba starejših. »Prepričan sem, da če bi v zadnjih 8 letih dali vsaj malo več poudarka na institucionalno varstvo starejših, bi bila cena, ki bi jo Slovenija plačala v tej COVID krizi, bistveno nižja, ker bi imeli ljudje boljše možnosti, da bi se tem okužbam izognili.«
Odgovoril pa je tudi na zavajanja koalicije KUL, ki je vladi večkrat očitala, da skriva pripravo Načrta za okrevanje in odpornost. Dejstvo je, da za informacije niso bili prikrajšani, saj je bila komunikacija o posameznih usmeritvah, reformah in bistvenih sestavinah opravljena tako v parlamentu kot v državnem zboru. »Kdorkoli je želel povedati svoje mnenje, je pri tem lahko sodeloval. Žal pa nekih konkretnih predlogov ni bilo,« je razkril minister Černač in dodal: »Bili so predlogi s strani posameznih strani opozicije predvsem v smeri enormnega zadolževanja. V tistem predlogu, ki so ga predstavili, je bilo od njihovih 14,8 milijard evrov, ki jih po moji oceni ni mogoče realizirati niti do leta 2036, kaj šele do leta 2026, za približno 9 milijard evrov posojil.« Seveda so nam dobro znane zgodbe tovrstnega zadolževanja iz preteklosti, zato je Načrt za okrevanje in odpornost, ki smo ga poslali Evropski komisiji, predvsem gospodaren in racionalen.
Minister je še dodal, da bo Slovenija izkoristila vsa sredstva, ki nam bodo na voljo v prihodnjih letih, pri tem pa bodo ravnali gospodarno, da bodo vidni tudi učinki.