S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
Kohezija do 2013 English

Za povečavo in pomanjšavo elementov uporabljajte tipki CTRL+ ali CTRL-.

Po 2020

Kohezijska politika po 2020

Kohezijska politika po 2020

Evropska komisija je pripravila predlog svežnja zakonodajnih predlogov s področja regionalnega razvoja in kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Komisija za naslednji dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 predlaga posodobitev kohezijske politike, ki je glavna naložbena politika EU, s katero Unija najbolj konkretno izraža svojo solidarnost.

Ena glavnih značilnosti predloga Komisije za modernizirano kohezijsko politiko je osredotočenost na ključne naložbene prioritete, pri katerih lahko EU doseže najboljše

rezultate: večina sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj bo tako namenjena inovacijam, podpori za mala podjetja, digitalnim tehnologijam in modernizaciji industrije. Sredstva bodo namenjena tudi spodbujanju prehoda na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in boju proti podnebnim spremembam, s čimer se bo uresničeval Pariški sporazum.

CILJI POLITIKE

Komisija s svojimi predlogi cilja na pet prednostnih področij, ki bodo gonilna sila naložb:

  1. pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje)
  2. bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj)
  3. bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost IKT)
  4. bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo)
  5. Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude)

MOČNEJŠA POVEZAVA Z EVROPSKIM SEMESTROM

Komisija predlaga okrepitev povezave med proračunom EU in evropskim semestrom za usklajevanje ekonomskih politik. Predlagane bodo namenske naložbene smernice, ki bodo spremljale letna priporočila, s čimer bo zagotovljen jasen načrt za naložbe v reforme, ki so ključne za uspešno prihodnost. To bo prispevek k ekonomski in socialni uspešnosti ter odpornosti držav članic.

KOHEZIJSKI PAKET ZA SLOVENIJO

Za Slovenijo predlog predvideva skoraj 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom. Ob tem je pomemben podatek, da je prišlo na ravni EU do 10–odstotnega znižanja kohezijski sredstev.

Komisija sicer v predlogu ohranja tri kategorije razvitosti regij. Manj razvite so tiste, ki dosegajo 75 odstotkov povprečja EU glede na BDP na prebivalca. Prehodne so tiste, ki dosegajo od 75 do 100 odstotkov povprečja. Tiste nad 100 odstotki povprečja pa so bolj razvite.

Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji - Zahodno Slovenijo in Vzhodno Slovenijo. Po razpoložljivih statističnih podatkih za leto 2016 dosega zahodna slovenska regija 99 odstotkov povprečne razvitosti EU, vzhodna 68 odstotkov, celotna Slovenija pa 83 odstotkov.

Za Slovenijo je bilo ključno, da je padec sredstev čim manjši, poleg tega pa je pomembno, da ohrani zmožnost financiranja strukturne transformacije regij po vsej Sloveniji, čeprav Zahodna Slovenija dosega povprečno razvitost Unije in se obdobje prehodne regije zanjo izteka.

Komisija vidi evropsko sofinanciranje kot dopolnitev nacionalnemu, zato je določila nižje meje za sofinanciranje. S tem bo okrepljen tudi čut odgovornosti upravičencev za njihov projekt. Tako je zgornja meja sofinanciranja pri manj razvitih regijah 70 %, pri regijah v prehodu pa 55 % (razvitejše regije so upravičene do 40 % sofinanciranja).

 

Takšna bo razporeditev evropskih regij glede na upravičenost sofinanciranja po 2020

 

VEČ POVEZOVANJA

Revidirana pravila prinašajo še več možnosti povezovanja med Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) in skladi kohezijske politike. Večja usklajenost bo tudi z drugimi instrumenti EU, kot je npr. Obzorje Evropa (do sedaj Obzorje 2020), LIFE, Erasmus + in Skupna kmetijska politika.

Komisija želi spodbujati skladen regionalni razvoj in je v tej luči naklonjena lokalnim regionalnim strategijam razvoja oz. programom integriranega teritorialnega razvoja, ko se v enem programskem dokumentu naslovijo glavni izzivi posameznih območij, ki jih kohezijska politika lahko naslovi. Na ta način je še bolj poudarjena premišljenost in strateškost pri porabi kohezijskega denarja.

Ob tem bodo še bolj podprti čezmejni projekti, vzpostavljen bo nov Evropski čezmejni mehanizem, ki bo omogočil poenostavitev izvajanja na območju veljavnosti različnih zakonodaj, in medregijski inovacijski instrument v predvideni vrednosti 900 milijonov evrov (v njihovem okviru se bodo lahko združile regije z ujemajočo se pametno specializacijo), dodano pa je tudi sodelovanje zunaj EU (vključitev programov IPA/ENI).

Poseben pomen so v Evropski komisiji pripisali tudi trajnostnemu razvoju mest oziroma t. i. funkcionalnih celot, ki presegajo geografski ovir in vključujejo tudi gostoto prebivalstva, poti dnevnih migracij ipd. Šest odstotkov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bo tako namenjenim tovrstnim naložbam, ki se bodo izvajala prek partnerstev za lokalni razvoj. Tako se bo v regijah in mestih povečal čut odgovornosti za projekte, ki jih sofinancira EU.

EVROPSKI SOCIALNI SKLAD +

V prihodnjem obdobju bo deloval Evropski socialni sklad plus, ki bo združil:

  • Evropski socialni sklad (ESS),
  • Pobudo za zaposlovanje mladih (YEI),
  • Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD),
  • Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije in
  • Program EU za zdravje.

Glavne značilnosti novega sklada:

  • Programi ESS+ se bodo osredotočali zlasti na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra in evropskega stebra socialnih pravic.
  • Poudarek bo na brezposelnosti mladih in socialnem vključevanju. Poleg tega bo ESS+ države članice podprl v prizadevanjih za vključevanje državljanov tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na njihovem ozemlju, na trge dela in v družbo, in sicer z osredotočanjem na ukrepe, ki spodbujajo dolgoročno vključevanje.
  • Podpiranje mobilnosti na trgu dela in socialnih inovacij.
  • Krepitev čezmejne pripravljenosti na krizo, pomoč zdravstvenim organom držav članic, digitalizacija zdravstva in oskrbe, podpiranje zdravstvene zakonodaje EU in krepitev čezmejnega sodelovanja, na primer glede redkih in kompleksnih bolezni, prek evropskih referenčnih mrež.

 

Povezava na Evropski steber socialnih pravic, ki zagotavlja nove in učinkovitejše pravice za državljane na temelju 20 načel. 

ENOSTAVNEJŠE UPRAVLJANJE IN NADZOR

Pod okriljem kohezijske politike se bo v naslednjem obdobju izvajalo 7 skladov, ki jih bo urejal enoten sklop pravil, kar pomeni manj birokracije in enostavnejše postopke za sprostitev sredstev. Komisija predvideva 80 ključnih upravnih poenostavitev in milejši sistem nadzora za programe z dokazanimi dobrimi rezultati. Pri Evropskem socialnem skladu se seznam kazalnikov zmanjšuje (skoraj) za polovico.

Tudi sicer je omogočena večja prožnost in možnost odziva na nastajajoče potrebe, saj bo po vmesnem pregledu možno spremeniti programe za zadnji dve leti obdobja financiranja glede na nove prioritete, uspešnost programov in najnovejša priporočila za posamezne države, v določenem obsegu pa bodo lahko države znotraj programov sredstva prerazporejale tudi brez odobritve Komisije.

Ob tem bo spodbujena večja uporaba finančnih instrumentov, kjer se kombinirajo nepovratna in povratna sredstva, ki bo deležna tudi določenih poenostavitev (npr. poenostavljene predhodne ocene, lažje obvladljiva pravila, lažje kombiniranje instrumentov itd.). Države članice bodo lahko prostovoljno prispevale do 5 % vsakega sklada za nov centralno upravljan instrument InvestEU, ki bo naravnan na doseganje ciljev kohezije, seveda za projekte v Sloveniji.

Zmanjšuje se obseg formalnosti za upravičence, ki bodo lahko enostavneje zaprosili za povrnitev stroškov od EU. Upravičenci in organi upravljanja se bodo zato lahko bolj osredotočili na rezultate kot na finančne postopke. Načelo enotne revizije je razširjeno in Komisija se bo lahko še bolj zanašala na ocene mednarodnih partnerjev in držav članic. Poenostavljena pravila bodo državam članicam tudi omogočila lažje financiranje projektov za vključevanje migrantov s kohezijskimi sredstvi za obdobje 2014–2020 in okrepitev boja proti goljufijam.

Za boljšo prepoznavnost evropske kohezijske politike predlaga Evropska komisija tudi nekaj poenostavitev na področju komuniciranja, kot je npr. uporaba enotnega logotipa za vse sklade, enotni vstopni portal z vsemi možnostmi sofinanciranja na področju gospodarstva in enotno bazo projektov, ki jo bo vodila Komisija.

Podrobneje o poenostavitvah  

NASLEDNJI KORAKI

V sklopu pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu bodo v naslednjih mesecih potekala vroča in naporna pogajanja med članicami EU in Evropskim parlamentom, pa tudi razprave o prihodnosti kohezijske politike med različnimi deležniki v Sloveniji.  

Indikativni časovni razpored

 

Spremljajte kohezijo po letu 2020 na spletnih straneh Evropske komisije za regionalni razvoj in socialne zadeve