S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Na 8. redni seji Odbora za spremljanje Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020

Na 8. redni seji Odbora za spremljanje Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020

Na Brdo pri Kranju se je na 8. redni seji sestal Odbor za spremljanje Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Večina članov se je seje udeležila preko avdio-video povezave. Sejo je vodila predsedujoča odboru - državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs.

Udeleženci odbora za spremljanje so potrdili Letno poročilo 2020 o izvajanju Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (OP), ki ga je skupaj z ministrstvi pripravila Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja. Svoji poročili sta predstavila tudi Ministrstvo za finance kot organ za potrjevanje in Urad za nadzor proračuna kot revizijski organ. Na seji so se člani seznanili s stanjem usklajevanja spremembe OP, ki bo upoštevala dodatna sredstva iz pobude React-EU, z aktivnostmi izvajanja finančnih instrumentov in z aktivnostmi povezanimi z evropskimi makroregionalnimi strategijami ter teritorialnim sodelovanjem. Prav tako so obravnavali letni načrt komuniciranja za leto 2021 in izvajanje vrednotenja operativnega programa.

Državna sekretarka je člane odbora v nadaljevanju seznanila s stanjem priprav na programsko obdobje 2021–2027. Ob tej priložnosti je spregovorila tudi o komplementarnosti uporabe razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike s sredstvi, ki bodo Sloveniji na voljo v okviru evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost »Next Generation EU«. Kot je povedala državna sekretarka, moramo evropska sredstva, ki so Sloveniji na razpolago iz evropskih skladov, videti kot celoto. »Le tako bomo ustrezno naslovili posledice epidemije covida-19 in državo pripravili na razvojne izzive prihodnost,« je poudarila državna sekretarka. »Iz obstoječega operativnega programa do konca leta 2023 pričakujemo še preostanek izplačil iz Bruslja, k temu pa je treba prišteti še dodatnih 330 milijonov evrov kohezijskih sredstev iz pobude React-EU, ki jih bomo namenili krepitvi zdravstvenega sistema, podpori socialnim storitvam in infrastrukturi ter podpori gospodarstvu in izobraževanju. Potem so tukaj še kohezijska sredstva večletne finančne perspektive 2021–2027 v vrednosti dobrih 3,2 milijarde evrov v tekočih cenah. Ključno vlogo pri okrevanju in krepitvi odpornosti pa bo odigral nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje nepovratnih in povratnih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Ne zgolj zaradi ukrepov, ki jih načrt predvideva, ampak predvsem zaradi načrtovanih reform, ki bodo ključne za dolgoročno okrevanje ter podporo zeleni in digitalni preobrazbi. V tem okviru Slovenija trenutno načrtuje koriščenje 2,5 milijarde evrov sredstev,« je pojasnila državna sekretarka.

Odbor za spremljanje OP se sestaja najmanj enkrat letno in v njem sodeluje po en predstavnik od 28 imenovanih institucij ali organov: predsedujoča mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka, ministrstva, uradi, gospodarski in socialni partnerji, nevladna organizacija s področja okolja, predstavnik Varuha človekovih pravic, invalidov, lokalnih skupnosti, mestnih občin in svetov Vzhodne in Zahodne kohezijske regije. Sej odbora se v svetovalni vlogi udeležujejo tudi predstavniki Evropske komisije.

Deli to novico z ostalimi