S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
Kohezija do 2013 English

Za povečavo in pomanjšavo elementov uporabljajte tipki CTRL+ ali CTRL-.

Na petem srečanju deležnikov projekta Symbi o pomenu zelenega javnega naročanja in sodelovanja

Na petem srečanju deležnikov projekta Symbi o pomenu zelenega javnega naročanja in sodelovanja

Ribno, 6. julij 2018 – Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je včeraj v okviru projekta SYMBI izvedla peto srečanje deležnikov, na katerem so udeleženci razpravljali o vlogi zelenega javnega naročanja v procesih industrijske simbioze in spoznavali regionalne prakse na področju krožnega gospodarstva. Dogodka so se udeležili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, podjetja Acroni Jesenice, Triglavskega narodnega parka in Zero waste hotela Ribno, prvega tovrstnega hotela v Sloveniji.

Predstavnika SVRK sta uvodoma izpostavila rezultate in projektne aktivnosti, med drugim junijski obisk v Sevilji, kjer so projektni partnerji spoznavali tamkajšnje pristope za spodbujanje uporabe industrijske simbioze. Napovedala sta tudi pripravo akcijskega načrta na tem področju in pozvala deležnike k sodelovanju.

Okoljska svetovalka Alenka Burja je spregovorila o zelenem javnem naročanju kot enemu od ključnih omogočevalcev prehoda v krožno gospodarstvo. Predstavila je razlike med zelenim in krožnim javnim naročanjem in poudarila pomen profesionalizacije naročnikov, h kateri lahko veliko pripomore izobraževanje in sodelovanje s podjetji.

Sledile so predstavitve pristopov upravljanja z odpadki in stranskimi produkti proizvodnih procesov. Predstavnik podjetja SIJ Acroni, d.o.o., Miha Trdin, je z udeleženci delil izkušnjo na področju zapiranja snovnih zank in sodelovanja z različnimi podjetji. Stranski produkti pri obdelavi jekla se namreč lahko uporabijo na različne načine, žlindra se uporablja kot agregat pri izdelavi asfalta in za zasipanje gradbenih jam, t. i. škajo prodajajo za izdelavo uteži. Podjetje išče rešitve tudi za ostale odpadke, ki jih še en morejo uporabiti kot sekundarne surovine.

Tjaša Rejc iz Zero waste hotela Ribno, kjer je potekalo deležniško srečanje, je povedala, da so se za takšen pristop odločili, ker so mnenja, da je to edina prava pot. Zero waste ukrepe uvajajo postopoma. Začeli so z zaposlenimi, šele potem so prakso prenesli med svoje goste. Spodbujajo jih, da si na krožnike naložijo toliko hrane, kolikor jo bodo pojedli in si jo po potrebi dodajo. Zamenjali so tudi velike z manjšimi krožniki. Proces zero waste ni nikoli končan, zato delajo na novih ukrepih.

Kot tretja je spregovorila Katja Gregorič iz Triglavskega narodnega park. Povedala je, da so problemi manjši oz. drugačni kot v pridobitni dejavnosti. Zakon namreč prepoveduje grajenje odlagališč odpadkov in njihovo odlaganje. Izpostavila je primer ravnanja z odpadki v planinskih kočah in težave, s katerimi se soočajo njihovi upravljavci. Zakon jim namreč nalaga skrb za odvoz vseh odpadkov, tudi komunalnih, v primeru, da postrežejo več kot 20 obrokov na dan, saj tako niso več tretirani kot gospodinjstvo, kar bi jim omogočalo kompostiranje.

Udeleženci so se strinjali, da je potrebno za izrabo potencialov industrijske simbioze in učinkovitega upravljanja odpadkov v turizmu še okrepiti sodelovanja med različnimi akterji. Opozorili to tudi na sociološki vidik, ki je velikokrat spregledan. 

Več o projektu Symbi

Video: SYMBI project - Circular economy and industrial symbiosis

Deli to novico z ostalimi