S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
Kohezija do 2013 English

Za povečavo in pomanjšavo elementov uporabljajte tipki CTRL+ ali CTRL-.

Na tretjem srečanju deležnikov projekta Retrace o akcijskem načrtu uporabe sistemskega oblikovanja za prehod v krožno gospodarstvo

Na tretjem srečanju deležnikov projekta Retrace o akcijskem načrtu uporabe sistemskega oblikovanja za prehod v krožno gospodarstvo

Ljubljana, 21. september 2017 – Služba Vlad RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je danes na tretjem srečanju gostila deležnike projekta Retrace, glavni cilj katerega je spodbujanje uporabe sistemskega oblikovanja kot metode, ki regionalnim in lokalnim politikam omogoča lažji prehod v krožno gospodarstvo. Deležniki so se na srečanju seznanili z napredkom na projektu, v katerem Slovenija sodeluje od aprila 2016. Udeleženci so se strinjali, da prehod v krožno gospodarstvo brez sprememb na področju oblikovanja izdelkov, storitev, poslovnih modelov in procesov ni mogoč.

Na današnjem srečanju, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Akademije za likovno umetnost – Oddelka za oblikovanje, SID Banke, so udeleženci študijskih obiskov v Španiji, Romuniji in na Nizozemskem uvodoma predstavili vtise in primere dobrih praks sistemskega oblikovanja na področju krožnega gospodarstva. Predstavniki SVRK pa so nadaljevali s predstavitvijo vsebin in zaključkov študijskega obiska v Sloveniji v začetku maja 2017. 

Proučevanje primerov dobrih praks je poleg t. i. holistične diagnoze teritorija glavna podlaga za pripravo akcijskega načrta z ukrepi, ki bodo sodelujočim regijam pomagale pri prehodu v krožno gospodarstvo. V akcijskem načrtu, pri pripravi katerega bo sodeloval najširši krog deležnikov, bodo pripravljavci poskusili oblikovati rešitve za identificirane pomanjkljivosti in izzive na področju prehoda v krožno gospodarstvo, kot so neskladnost nacionalnega in EU zakonodajnega okvira, neustrezni cenovni signalni za spodbujanje uporabe sekundarnih materialov, pomanjkanje sistematične podpore MSP podjetij pri prehodu v krožno gospodarstvo, pomanjkanje razpisov za vzpostavitev lokalnih vrednostnih verig.

Eden od stebrov prehoda v krožno gospodarstvo je tudi oblikovanje, zato je bila na program tokratnega srečanja umeščena tudi predstavitev osnutka nacionalne strategije za oblikovanje, ki jo je predstavil Boštjan Kenda. V osnutku strategije je krožno gospodarstvo prepoznano kot eno od področij delovanja. Možnosti vključevanje vsebin krožnega gospodarstva so se pokazale tudi na področju izvajanja programa Centra za kreativnost, ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Program Centra za kreativnost je predstavila Anja Zorko.

Več o projektu

Deli to novico z ostalimi