Domov / Skladi / Primeri dobrih praks / Kohezijski sklad

Kohezijski sklad

Z EVROPSKIMI SREDSTVI DO BOLJŠE POPLAVNE VARNOSTI V SLOVENIJI: Agencija RS za okolje (ARSO) je aprila predstavila novo hidrometrično opremo, ki je bila kupljena v sklopu projekta Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji (BOBER) in bo omogočila natančnejše ter za ljudi varnejše meritve pretokov rek. V preteklosti so namreč sodelavci ARSO pretok merili s pomočjo čolnov in hidrometričnih kril, kar je bilo dolgotrajno in tudi nevarno opravilo. Za akustična Dopplerjeva merilka pretokov za visokovodne in običajne razmere, čolniček na daljinsko vodenje in ultrazvočni točkovni merilnik so iz Kohezijskega sklada dobili 85% vrednosti oz. 117.500,00 evrov.
Evropska sredstva za projekt poglobitve vplovnega kanala v koprskem tovornem pristanišču: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi Organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je v tem mesecu izdalo odločbo o dodelitvi sredstev za projekt poglobitve vplovnega kanala v koprskem tovornem pristanišču. Omenjeni projekt, katerega skupna vrednost znaša 15,7 milijona evrov, je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 in bo sofinanciran iz Kohezijskega sklada v višini 13,3 milijona evrov. Osrednji namen projekta, ki se bo zaključil predvidoma konec aprila 2015, je poglobitev vplovnega kanala v bazenu 1 koprskega tovornega pristanišča s sedanjih 11,4 metra na 15 metrov. Z uresničitvijo projekta bo omogočeno vplutje ladjam z večjim ugrezom, povečala se bo varnost plovbe ter izboljšali konkurenčnost in prepoznavnost pristanišča.
S sredstvi EU do boljše pitne vode na Goriškem (2007-2013): Zaradi specifične lege mesta Ajdovščina kot tudi zaradi razgibanosti kraškega terena so se zelo pogosto pojavljale težave z oskrbo tamkajšnjega prebivalstva s pitno vodo. S poseljevanjem pobočij nad mestom pa so se težave še povečale. Z namenom dolgoročne rešitve omenjenih težav je občina Ajdovščina pripravila projekt Vodooskrba Trnovsko Banjške planote, ki je bil sofinanciran tudi s sredstvi Evropske unije.
Za trajnostno rabo energije 160 milijonov evrov (2007-2013): S področja trajnostne rabe energije, v okviru katerega so projekti sofinancirani iz Kohezijskega sklada, sta bila maja 2009 objavljena dva javna razpisa v skupni vrednosti 10 milijonov evrov, in sicer javna razpisa za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) in za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso (KNLB).
Z evropskimi sredstvi do čistejše Savinje (2007-2013): Skupina projektov bo poleg izboljšanja zdravja in življenjskega standarda prebivalcev v omenjenih občinah prispevala tudi k izboljšanju gospodarske infrastrukture in bivalnega okolja. Bistveno bo prispevala tudi k zaščiti naravnih virov, ki so osnova za razvoj in konkurenčno prednost turizma kot tudi prehrambenega ter kmetijskega sektorja v regiji, in nenazadnje tudi k bolj usklajenemu razvoju regije.
Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje – skupni projekt 24 občin Savinjske regije (2007-2013): Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje je celovit projekt za sodobno in okolju prijazno ravnanje z odpadki, katerega začetki segajo v leto 1993, ko je bila sprejeta strategija za ravnanje z odpadki na območju občine Celje. Dve leti kasneje pa so se začela pripravljalna dela za izgradnjo centra.
Center za ravnanje z odpadki Puconci (2007-2013): Občina Puconci je v sodelovanju s tamkajšnjimi številnimi zainteresiranimi občinami (20 občin) septembra 2006 začela graditi prvo fazo Centra za ravnanje z odpadki (CERO) Puconci na opuščenem peskokopu KEMA Puconci, ki se razprostira na dobrih 14 hektarjih površine in bo letno sprejel dobrih 40.000 ton odpadkov. Prva faza projekta, ki je z enoletnim poskusnim obratovanjem začela marca 2009, je v višini dobrih 3,3 milijona evrov sofinancirana tudi z evropskimi sredstvi, in sicer v okviru finančnega instrumenta ISPA.
Evropska sredstva za slovenske avtoceste (2007-2013): Z evropskimi sredstvi se sofinancira tudi izgradnja slovenskih avtocest. V programskem obdobju 2007-2013 je iz sredstev Kohezijskega sklada predvideno sofinanciranje štirih avtocestnih odsekov, in sicer Beltinci – Lendava, Slivnica-Draženci ter dva odseka na avtocesti A2: Pluska – Ponikve in Ponikve – Hrastje.
Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja – I. faza (2004-2006): Namen obravnavanega regionalnega projekta je tako rekonstrukcija in tehnološka nadgradnja obstoječe čistilne naprave odpadnih vod mesta Ptuj, širitev ter izboljšave kanalizacijskega omrežja, ki gravitira na CČN Ptuj, graditev, oziroma izgradnja manjših kanalizacijskih sistemov, ki ne bodo povezani na ptujsko CČN (kanalizacijski cevovodi in manjše čistilne naprave).
Čistilna naprava Celje (2004-2006): V letu 2005 je bila dokončana investicija v izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode Celja in okoliških naselij ter gradnja kanalizacijskega omrežja v dolžini 11 km.
Avtocesta Smednik-Krška vas (2004-2006): Izgradnja avtocestnega odseka Smednik–Krška vas, ki je sestavni del X. vseevropskega prometnega koridorja, je pomembna za gospodarski razvoj jugovzhodnega dela Slovenije in predstavlja nadaljevanje manjkajočega dela avtocestne povezave med Ljubljano in mejnim prehodom Obrežje.